Kaj počnemo v najboljših letih svojega življenja? Od 24 ur, ki jih imamo dnevno na razpolago, jih približno 8 prespimo. Ko vstanemo, gremo v službo, v kateri delamo 8 ali več ur za plačo, ki jo porabimo za nakup stvari, od katerih jih veliko pravzaprav sploh ne potrebujemo. Za preživetje moramo od preostalih 8 ur porabiti približno 2 uri za pripravo hrane in njeno zaužitje. Pri tem je najbolj zanimivo to, da približno 70% zaužite hrane in pijače kmalu za tem izločimo. Da bomo v življenju lahko čim bolj uspešni, porabimo v povprečju še 1 do 2 uri na dan za učenje ali izpopolnjevanje posebnih znanj. Kako uro porabimo za razne prevoze ali premike na delovno mesto, v trgovine, do športnih igrišč, krožkov in podobnega, tako da nam za nas same ostanejo še 3 do 4 ure. Poleg različnih oblik razvedrila precej tega časa porabimo zato, da vzgajamo naše otroke, jih pripravimo, poučimo in oborožimo z znanji, ki so potrebna za njihov obstoj, in s tem poskrbimo, da bodo kot odrasli tudi sami lahko na podoben način preživljali svoja življenja.

Pri tem se že na samem začetku postavlja vprašanje, v čem je pravzaprav glavni smisel življenja, v katerem nam za nas same od celega dneva ostanejo samo 3 do 4 ure? To vprašanje je zelo zanimivo predvsem zato, ker imamo vse možnosti, da si naša življenja krojimo po lastnih željah. Pri tem se seveda takoj porodi novo vprašanje: ali je tako življenje res tisto, kar si želimo? Nadvse zanimivo je, da če se malo ozremo naokoli, lahko hitro ugotovimo, da je odgovor na to vprašanje pritrdilen. Čeprav se v globini naše zavesti zavedamo, da s tem nekaj ni v redu, si vseeno želimo živeti na tak način, ker nas tako življenje nagrajuje z nekakšnim mazohističnim zadovoljstvom. Poiskati je treba samo še odgovor, zakaj je tako. Temu bo posvečen preostali prostor, namenjen tej temi.

Že v prejšnjih poglavjih sem nakazal, da naša življenja v največji meri krojijo nagoni, pri čemer igrajo pomembno vlogo tudi čustva in razum ter različni značaji ljudi. Nagone si je naša zavest omislila kot glavne usmerjevalce naših življenj. Zato tudi najbolj vplivajo na to, kako si bomo uredili svoja življenja. Nagoni so močni, zato je njihovo obvladovanje težko in zahteva močno voljo. Med najmočnejšimi nagoni je prav gotovo nagon po preživetju in ta tudi v največji meri vpliva na naša življenja.

Poleg nagonov so pomembna tudi čustva. Čustvovanje je duševni proces, s katerim se odzivamo na okolje. Z njim subjektivno izražamo naš vrednostni odnos do okolja. Čustva so subjektivna in zato opredeljujejo različne značaje ljudi. Ti so lahko bolj umirjeni ali bolj strastni. Tudi čustva znamo vrednotiti in zato se velikokrat zavedamo, da z njimi na čisto subjektivnem nivoju izražamo napačen odnos do okolja. Čeprav čustva lahko krotimo, imamo tudi pri njihovem krotenju veliko težav.

Značaj vsakega človeka se pod vplivom razuma ustvarja iz dveh čustvenih polov. En pol opredeljujejo mirnost, previdnost in zaupanje, drugega pa nemir, nezaupanje ter volja po takojšnji izpolnitvi želja. Iz razlike med obema poloma se porajajo poželenja in strasti, ki jih kontrolira razum. In ta je tisti, ki določa, kaj je prav in kakšen vpliv vsakega pola bo dopustil pri posamezniku. Že v prejšnjih poglavjih sem izrazil skrb, da človeški razum morda ni dovolj razvit, da bi nas usmeril na pravo pot. Zato je prava sreča, da še nekaj vpliva na naša življenja. To nekaj je dejstvo, da nekje globoko v ljudeh še vedno tli prepričanje, da sta pravičnost in čistost edini oporni točki, na katerih je mogoče graditi, in edini oporišči, ki lahko zagotovita obstoj človeške vrste. In če bomo imeli srečo, se bo razum oprl na to prepričanje.

Če bi samo nagoni in čustva lahko popolnoma in brez nadzora vplivali na nas, bi bila naša dejanja neobrzdana, divja in neracionalna. To bi povzročilo nemogoče pogoje za življenje in posledično morda celo propad človeške vrste. K sreči nas razum osvešča in opominja, da moramo nagone in čustva krotiti do take mere, da si s tem zagotovimo vsaj znosna, če že ne srečna življenja in pri tem ne ogrozimo lastnega obstoja.

Pod vplivom delovanja razuma se tako porajajo različni značaji, ki so odvisni predvsem od tega, kakšen vpliv ima razum na posameznika. Tako se ljudje delimo na bolj umirjene ali bolj strastne in tak je tudi naš odnos do življenja. Umirjeni ljudje so bolj skeptični. Preden se odločijo za nekaj, to raje dobro premislijo, preverijo vse možne skrite pasti in ocenijo vse možnosti, preden se lotijo dejanja. Strastni pa se brez večjega premisleka poženejo na “prvo žogo” in se dejanj lotijo brez racionalnega razmišljanja.

Kako to deluje in kakšne so posledice tega, si bomo ogledali na primeru, ki pa je tak, da zahteva kratek predhodni komentar:

Naši nagoni niso več tisto, kar so bili. Nagon po ohranitvi človeške vrste je v davnih časih priznaval tiste lastnosti pri nasprotnem spolu, ki so pomenile prednosti pri vzreji potomcev. Zdravje in moč sta bila glavna atributa in pračlovek je pri nasprotnem spolu nagonsko zaznal vse lastnosti, ki kažejo na visok preživitveni potencial osebe. Sedaj, ko imamo bolje urejeno zdravstveno varstvo, višji standard ter urejeno socialo, to ni več tako pomembno in lepota nasprotnega spola prihaja vedno bolj do izraza pri vzpostavljanju prvega vtisa. Zato moški takoj zaznajo lepše in bolj urejeno dekle v množici drugih. Nagon po ohranitvi vrste sproži v njem spolni nagon, ta pa sproži slo oziroma željo po vzpostavitvi stika z lepim dekletom.

Sedaj pa sledi primer:

Neko dekle si uredi pričesko, poudari barvne odtenke kože na obrazu, pobarva si trepalnice in pordeči ustnice. Obleče se lepo in izzivalno ter tako urejena odide na sprehod po mestu.

Ko bosta dva po značaju različna moška opazila dekle, bo oba zamikalo, da jo pridobita. Zelo velika verjetnost je, da jo tisti, ki ima bolj umirjen značaj, po vsej verjetnosti ne bo nikoli pridobil iz zelo banalnega razloga. K njej ne bo pristopil, ker bo v dilemi. Premišljeval bo, ali je sploh pravi zanjo, ali ji bo všeč in ali ima sploh smisel, da pristopi k njej. Bal se bo tudi zavrnitve, zaradi česar bi trpela njegova samozavest. Skratka, v dvomih bo toliko časa, da bo prepozno, ker bo tisti moški, ki ne razmišlja preveč, vse to spregledal, pristopil k dekletu in jo osvojil.

Ta pripoved je samo primer, dejstvo pa je, da pametni in razmišljujoči oklevajo, manj pametni in trdno prepričani vase pa menijo, da imajo vedno in v vsem najbolj prav. Za razliko od mislečih jih namreč nikoli ne razjedajo dvomi o tem, ali utegne obstajati še kakšna druga resnica in drug način. Zato si razmišljujoči tudi ne upajo kar tako, brez premisleka, uveljavljati svoje volje, ker v svoj prav niso nikoli trdno prepričani.

Dekle tega ne ve. Kot kaže, je trenutno razumska raven človeške rase še na dokaj nizki stopnji, zato velika večina ljudi tega ne ve, o tem ne razmišlja in tudi ne razume. Posledica tega je, da svetu vladajo bolj strastni ljudje, za katere so značilna slabo premišljena dejanja in dejanja na podlagi trenutnih vzgibov in strasti. Rezultati so vidni: vojne, nerazvitost, neenakopravnost med ljudmi, neupoštevanje različnosti mišljenja in lažna demokratičnost, ki skrbi za to, da ti ljudje lahko ostajajo na oblasti.

Zavest je človeku vgradila nagone, čustva in razum. Vprašanje je, če mu je tudi vgradila varovalko, se pravi, če mu je vzbudila zavedanje, da sta pravičnost in čistost edini oporni točki, na katerih je mogoče graditi, in edini oporišči, ki lahko zagotovita obstoj človeške vrste. Velik napredek pri razvoju človeka je že, če to sam ugotovi. Ostaja pa dejstvo, da se v današnjem času pri iskanju prave poti naprej lahko opremo samo na razum in ne na nagone.

V nadaljevanju bom zato najprej posvetil nekaj prostora temu, da bom podrobneje opisal značilnosti glavnih nagonov in čustev.

Kako deluje svet << Nazaj – Naprej >> Nagoni