Nadaljevanje poti našega razvoja nas že na začetku vodi do razcepa, kjer se nam v eni smeri kažejo obeti, kot so mir in harmonija, enakost in razumevanje med ljudmi, vendar pa tudi odrekanja, ki jih ta smer zahteva. V drugi smeri vidimo obete in koristi, ki nam jih prinašajo višji standard, ekonomija in potrošništvo. Kot kaže, se trenutno večina človeštva nagiba k temu, da bi krenila po drugi poti. Pri tem pa se tudi že pojavlja manjšina, ki ji je vedno bolj jasno, da je ta pot napačna. Možnost izbire smeri je pripeljala do razdvojenosti ljudi med seboj in v njih samih. Posledica razdvojenosti je obujanje strasti, ki vodijo do medsebojnega dokazovanja, kdo ima prav, kar med ljudmi povzroča napetosti in nestrpnost.

Želja, da bi šli po prvi poti, je bila nekoč pri vzhodnjaških kulturah veliko bolj poudarjena, kot je sedaj. Mnogo bolj kot na zahodu je bilo poudarjeno stremljenje k temu, da bi dosegli mirno življenje, tako imenovano nirvano, stanje, ko se človek pomiri s svetom in samim seboj. Tak mir doseže, ko nima več nobenih želja in živi s svetom v popolni harmoniji. Ne vem, kaj taka harmonija pomeni in kako jo je sploh mogoče doseči. Že samo življenje tega praktično ne dopušča. Poskrbeti je treba vsaj za hrano, potem pa še za zavetje pred naravo. In tudi če bi nam to morda celo uspelo, bi se v takih idealnih pogojih po vsej verjetnosti tako razmnožili, da bi nas bilo na svetu kar naenkrat preveč in nirvana bi se spet spremenila v boj za preživetje.

Zato se takoj postavlja vprašanje, ali je izbira prve poti, izbira takšnega mirnega življenja, nirvane, v danih pogojih, ki vladajo na tem svetu, sploh mogoča?

Bistvo obstoja << Nazaj – Naprej >> Kako deluje svet