Pogum v bistvu pomeni upor, nasprotovanje težki situaciji, v kateri se znajde človek. Pogum pomeni stopiti na pot, za katero veš ali pa si samo predstavljaš, da bi utegnila biti usodna. Pogum zato pomeni tudi tveganje in je močno povezan z osebnim prepričanjem, pa tudi z vero, da je vredno izbrati tvegano pot.

Pogum ljudi velikokrat vodi v nerazumljiva, včasih celo kontroverzna dejanja, ki imajo lahko nepredvidljive in tudi škodljive posledice. Primer takega poguma so vojne. Vojna je tvegana stvar z negotovim izidom. Začeti vojno je noro ali pa pogumno dejanje in to nam da misliti, da pogum velikokrat izvira iz pomanjkanja inteligence. Neinteligenten človek ne razume in si tudi ne zna predstavljati, kakšne posledice ima lahko takšno ali pa katerokoli drugo nerazumno pogumno dejanje.

Seveda pa lahko človek vstopi v vojno tudi zaradi etičnih načel. V tem primeru pridobi njegov pogum pridih kontroverznosti. Vojne so ena največjih človeških norosti in nobeno etično načelo ni opravičilo za sodelovanje v njih. Tudi če gre za maščevanje, boj za ohranitev lastnega življenja ali življenja svojih najbližjih, to ne more biti opravičilo za pobijanje soljudi. Vendar so vojne stalnica v zgodovini človeštva in junaška dejanja v vojnah, pa četudi so povezana s pobijanjem, še vedno slavimo kot nekaj najbolj zveličavnega.

Zato lahko pogum opredelimo kot škodljivo čustvo, ki mu je treba odvzeti pečat, ki ga nosi v naši kulturi, saj ga ta v svojih izkrivljenih etičnih spoznanjih preveč ceni.

Pojdi na podpoglavje:  Ljubezen