Predgovor k slovenski izdaji knjige Prebujanje duš oddvojenosti

Živimo v čisto posebnem in neverjetnem času. Ni še dolgo od tega, ko sta se končali dve svetovni vojni, spopadi po svetu pa se še kar nadaljujejo in jim ni videti konca. Materialistična paradigma o našem svetu je trdno zasidrana v naši zavesti in načinu življenja. Svet se deli na vedno bolj bogate in vedno bolj revne. Vse jasneje postaja, da sta družba in znanost zašli v slepo ulico. S svoje poti je zašla tudi cerkev, ki se z duhovnostjo komaj še kaj ukvarja. Znanost je dosegla svoje skrajne meje in ne najde več odgovorov na celo vrsto vprašanj.

Kot posledica tega se oblikuje za zdaj še majhna, vendar hitro rastoča skupina znanstvenikov, ki ugotavlja, da s klasično, na materiji temelječo znanostjo po vsej verjetnosti ne bo mogoče priti do dna vsem skrivnostim življenja. Zato v okvir svojih raziskovanj vse bolj vključujejo tudi duhovnost, ki naj bi po njihovem prepričanju predstavljala vez med enostjo oziroma osnovnim stanjem, iz katerega izvira vse, in našim zaznavnim svetom. Pri svojih raziskovanjih se naslanjajo na najnovejša odkritja kvantne in postkvantne znanosti. Proučujejo tudi prerokbe in zapuščino starih kultur, ki so, kot kaže, izginile v velikih katastrofah, ki so nekoč doletele svet. Naslanjajo se na stara, skoraj že pozabljena znanja, ki so se ohranila samo še pri nekaterih gnostičnih skupinah. Naslanjajo se tudi na stare vzhodnjaške modrosti, ki jih črpajo iz starih izročil.

O njihovih raziskavah govori Jan Vicherink v svoji knjigi Prebujanje duš oddvojenosti. V njej nas seznani s celo vrsto pojavov iz zgodovine in sedanjosti, ki jih s sodobno znanostjo nikakor ni mogoče pojasniti, vendar pa vsi ti pojavi zelo nazorno kažejo na to, da ima duhovnost na fizično realnost zelo pomemben vpliv. V svoji knjigi nas seznani s celo vrsto novih odkritij in spoznanj o povezanosti materialnega sveta z duhovnim. Pri tem nas tudi opomni na presenetljivo dejstvo, da vsa ta odkritja sploh niso nekaj novega, ampak so jih poznala že najstarejša ljudstva, ki so kdaj prebivala na Zemlji.

Jan Wicherink pa v svoji knjigi ne ostaja samo pri tem. Opisuje tudi raziskovalno delo in nekatere teorije, ki so jih razvili ti novodobni znanstveniki z namenom, da bi z njimi pojasnili, kako iz nekega osnovnega vseobsegajočega stanja nastaja naš zaznavni svet.

Pri tem postaja vedno bolj jasno, da je naš zaznavni svet sestavni del osnovnega stanja. In ta del, ki ga poznamo kot naše stvarstvo, je za nas od osnovnega stanja vedno bolj oddvojen. Tako naša življenja živimo v našem materialnem svetu, od osnovnega stanja pa se vedno bolj oddaljujemo. V svoji knjigi se Jan Wicherink sprašuje, če se morda le ne približuje čas sprememb, ki nas bodo z osnovnim stanjem spet bolj povezale.

Če vas zanimajo odkritja na znanstvenem področju, ki se ukvarja s tem, kako iz vseobsežnosti kozmosa, tako rekoč iz ničesar, nastajata miselni in materialni svet in kako sta povezana; če vas zanima, kaj so vedela že prastara ljudstva; če vas zanima, kako naše obdobje, naš čas, prehaja v neko novo obdobje, je to knjiga, ki jo preprosto morate prebrati.

Knjiga je v pdf. formatu in je vsem prosto na razpolago. Vabim vas k ogledu in branju knjige.

Odpri knjigo:   Prebujanje duš oddvojenosti