Ko postane lagodnost življenja visoka in vsakodnevni boj za preživetje ni več tako nujen, ko je poskrbljeno, da smo vsak hip na enostaven način preskrbljeni z vsemi stvarmi, ki jih potrebujemo in tudi ki jih ne potrebujemo, ko postane življenje lahko, se ljudje večinoma ne posvetimo iskanju novih izzivov, ampak se predamo lagodnosti izkoriščanja tega, kar nam tako življenje nudi. Industrija zabave to hitro zazna, sprosti vse zavore in nam postreže s katerokoli vrsto zabave, ki si jo želimo. Televizija in internet igrata pri tem zelo pomembno vlogo, saj nam katerokoli vrsto zabave prineseta tako rekoč na dom in nam omogočita, da vse to spremljamo ter pri tem tudi interaktivno sodelujemo, in to s kavča ali z naslanjača. V obdobju digitalnega prenosa medijskih vsebin vsak operater točno ve, kaj gledamo ali igramo. Ti podatki sicer niso javni, je pa javen spored televizijskih oddaj. Ta nam  dokaj natančno pove veliko o nas samih, saj je sestavljen na podlagi naših želja, ki se izražajo s tem, kaj najraje gledamo. Tako lahko enostavno že s pregledom sporeda televizijskih postaj ugotovimo, kakšno je povprečno duhovno stanje ljudi v kaki državi.

Katerikoli aktualen spored televizijskih postaj nam ponuja nepregledno število raznih limonadnih nadaljevank, ki so nasledile nekoč zelo dobro gledani in dolgo predvajani Jerry Springer Show. Enako velja za cele serije plehkih razbijaških filmov, reality showov, vedno bolj neumnih risank za otroke in računalniških igric.   Vsak tak spored nam tako posredno nudi tudi lep vpogled v duhovno stanje gledalcev.

Tudi športne oddaje in šport sam zapolnjujejo velik del naših življenj. Obstajajo televizijske postaje, ki predvajajo samo šport in živijo od tega. V športu krožijo velike količine denarja. Za veliko ljudi je šport predrag in si ga ne morejo privoščiti.  Gledajo ga pa lahko vsi  in zanimanje  za športne oddaje je ogromno. Šport radi gledajo tudi tisti, ki bi ga lahko gojili sami, vendar se mu na račun zanimivih športnih dogodkov, ki jih predvajajo po televiziji, odrekajo. Tak odnos do športa je jasen znak, da ljudje vse bolj in bolj cenimo enostavnost in plehkost življenja.

Že vladarji v Rimskem cesarstvu so vedeli, da ljudstvo (ki so ga zaničljivo imenovali plebs, iz česar izhaja izraz plebejstvo) potrebuje vina in iger. To so jim dali. In kakor so se nekoč v arenah gladiatorji borili z živalmi ter med seboj, tako se, v smislu te stare tradicije, sedaj športniki v športnih arenah spopadajo med seboj. Ti spopadi so sicer zdaj veliko bolj kulturni in se jim reče tekmovanja, vendar gre za eno in isto stvar. Treba je izpolniti želje gledalcev, občinstva, ki je nad temi spopadi navdušeno.

Zaradi gledanosti in nudenja tistega, kar ljudi najbolj zanima, šport ni več samo zadovoljstvo in rekreacija. Postal je neizprosno tekmovanje, boj za zmago. In bolj ko je ta boj brezkompromisen, bolj je občinstvo navdušeno. Ljudje se s športniki enačijo in boj športnikov postane vseljudski boj. Zato ni presenetljivo, da se s tem “opijem za ljudstvo” opaja tako veliko število ljudi. Pravzaprav je zelo malo tistih, ki temu ne podležejo, in mirno lahko ugotovimo, da je navdušenje nad gladiatorstvom take ali drugačne vrste kar ena od vsesplošnih značilnosti ljudi.

Pri samem športu pa na žalost ne gre več za užitek, ne gre več za primerjanje z ostalimi, česa si malo bolj ali manj sposoben. Preostaja samo boj, krut boj, pri katerem so dovoljena vsa sredstva.

Na plehkost nam kaže tudi evforija ljudi ob povratku kakega športnika s športnega tekmovanja, na katerem je bil uspešen. Ob enačenju z njim in občutku skupnega zmagoslavja padajo takrat večje množice ljudi v pravo evforijo, ki meji že na osladnost. Kaj podobnega se nikoli ne zgodi, če kak pisatelj napiše roman, ki postane uspešnica, ali če znanstvenikom uspe kako pomembno odkritje.

Športni dosežek je enostavna stvar, ki jo vsak razume, knjiga je pa že nekaj težjega. Ljudi ne zanima več globina življenja, prihodnost. Ljudje radi živijo iz dneva v dan brez posebne odgovornosti, predvsem pa se otepajo vsega, kar zahteva od njih kak težji miselni napor.  Elite seveda to lastnost s pridom izkoriščajo in jo izrabljajo za njihovo obvladovanje. Neumna in lahko vodljiva čreda ovac jim pomeni veliko več kot skupina trezno in globoko razmišljajočih ljudi.

Vse kaže, da višji standard, ko ni več posebne potrebe, da bi ljudje premišljevali, kako si zagotoviti osnovni obstoj, ustvarja pogoje za družbeni razkroj. Ljudje ne razmišljajo več, ampak se raje zabavajo in uživajo.  To izkoriščajo oblastniki, ki poskrbijo, da ima ljudstvo na razpolago dovolj dobrin in plehke zabave, kakršno si želi. Plehkost življenja se tako širi v vse pore družbe, tudi med elite. Posledica je odtujenost, nezainteresiranost, brezvoljnost in občutek nemoči, čemur sledi neizogiben propad. Zgodovina nas uči, da se je vse to že dogajalo. Velike in močne imperije so porazili manj razviti, napol divji narodi, ki niso imeli tako visokega standarda, ki bi jim dovoljeval razkroj duha, saj so morali možgane in pamet še kako uporabljati za samo preživetje.

In dogodki našega časa nam kažejo, da smo tudi mi že zelo blizu takemu razkroju.  Vrline postajajo nepomembne, raje se ne lotevamo kompliciranih stvari in problemov, ampak upamo, da se bodo nekako rešili sami. Pripisujemo si tuje dosežke in se kitimo z njimi, predvsem pa skrbimo za čim bolj lagodno življenje in si zatiskamo oči pred realnostjo.

Sposobnost preživetja  << Nazaj  –  Naprej >>  Razna razmišljanja