Osnovno stanje in jaz ali vsi

Nevrokirurg Karl Pribram je raziskoval povezave med možgani, zaznavanjem in zavestjo. V nasprotju z vsemi prepričanji medicinske stroke je za opažanje oziroma za vid ugotovil, da vsakokrat, ko nekaj gledamo, ne vidimo slike tega objekta nekje za očesno mrežnico ali v zadnjem delu naše glave, temveč vidimo tridimenzionalno sliko zunaj nas, v prostoru, ki nas obdaja. Njegove raziskave kažejo, da si z gledanjem sami ustvarimo nekakšno virtualno sliko objekta in jo projiciramo v prostor na mesto, kjer si ga zamišljamo, tako da se objekt in naše opažanje tega objekta prekrivata. Enostavneje povedano, očesna leča zbere podatke, določene interferencijske vzorce zamišljenega predmeta, in jih s pomočjo možganov pretvori v tridimenzionalne slike. Dr. Pribram je ugotovil, da je sposobnost gledanja v bistvu sposobnost pretvarjanja podatkov, ki jih sprejemamo iz podatkovnih polj, ki nas obdajajo, in jih potem na nek način pretvarjamo v slike, ki jih projiciramo v namišljen prostor okrog nas.

Zelo podobno je razmišljal tudi Nikola Tesla (vir: Aleksandar Milinković, Nikola Tesla izumitelj za tretje tisočletje). Z raziskavami je ugotovil, da lahko neka podoba, izoblikovana v mislih, refleksno oblikuje tudi podobo na mrežnici očesa. Predvideval je, da bi lahko z ustrezno napravo to podobo z mrežnice razbrali, na podlagi česar je poskusil izdelati napravo za fotografiranje misli.

Če izsledki teh znanstvenih raziskav dr. Karla Pribrama in Nikole Tesle ne veljajo samo za vid, ampak tudi za vsa ostala čutila, potem dobimo potrditev teze, da je celoten svet okoli nas, vključno z vesoljem, kot ga poznamo, resnično samo virtualna predstavitev okolice in predmetov v njej.

Če te raziskave in razmišljanja držijo, podatki o okolju dejansko ne prihajajo do naših čutil iz okolja, ampak naravnost iz osnovnega stanja oziroma od zavestnih vzorcev, ki se pletejo v osnovnem stanju. To pomeni, da za pridobivanje teh podatkov ne bi bili potrebni tako komplicirani organi, kot so čutila. Zakaj ne bi naši možgani kar direktno sprejeli v obdelavo zavestnih vzorcev, ki predstavljajo našo okolico? Vendar čutila so, vprašanje pa je, ali so namenjena samo temu, da nekaj, kar je že izoblikovano v naših mislih, prenašajo nazaj v naše možgane.

Če predpostavimo, da so čutila namenjena zaznavi, potem v tem najdemo tudi potrditev možnosti, da v osnovnem stanju dejansko obstaja več zavestnih vzorcev, ki med seboj delujejo interaktivno. Eden predstavlja nas, drugi pa okolico. Zavestni vzorci po vsej verjetnosti tvorijo več vzporednih zaznavnih področij, v katerih delujejo čisto svoje skupine zavestnih vzorcev, ki tudi interaktivno sodelujejo med seboj. Tako sklepanje nas pripelje do zelo pomembnega vprašanja, na katerega verjetno nikoli ne bom(o) dobil(i) odgovora. Ali je iluzija manifestiranega dela osnovnega stanja, ki jo oblikuje zavest, samo moja in je vse zajeto samo v njej, ali obstaja več skupin zavestnih vzorcev, ki delujejo interaktivno med seboj?

Svet, ki ga poznamo, nam po hitrem sklepanju ponuja samo eno razlago, tj. da v njem deluje več skupin zavestnih vzorcev samostojno in da je njihovo delovanje interaktivno. To pomeni, da se medsebojno nekako “zaznavajo”, so med seboj usklajeni in se dopolnjujejo. En človek je en zavestni vzorec, drug človek pa drug zavestni vzorec. Ravno tako so predmeti in narava ter vse ostalo vsak svoj zavestni vzorec, ki medsebojno interaktivno sodelujejo.

Po teoriji o osnovnem stanju je tudi čisto mogoče, da obstaja nekakšna univerzalna zavest. Podobno kot naj bi naša individualna zavest koordinirala naše obnašanje, sinhrono premikanje naših udov, bitje srca, dihanje in misli, lahko univerzalna zavest koordinira naš zaznavni svet in v njem vse druge zavestne vzorce, ki predstavljajo vso naravo in vsa bitja, ki so v njih vključena.

Ta teorija se nam zdi verjetnejša od tiste, da obstaja samo ena “moja” zavest, ki gradi moj manifestirani svet okrog mene, vse ostalo je samo del tega sveta. Vendar pa je dejstvo, da obstaja tudi popolnoma enakovredna možnost, ta je, da je zavest samo ena – tista, ki predstavlja samo mene. In če drži, da je zavest samo moja, da se vse skupaj dogaja samo meni oziroma v meni, pomeni to, da vsega drugega sploh ni ali da poteka vzporedno in nima z mojo zavestjo nobene povezave. To pa pomeni, da so vse neverjetne oblike okrog mene, življenja, in usode, ki se pletejo okoli mene, samo plod moje iluzije, ki jo osnovno stanje oblikuje samo zame.

Teorija o tem, da obstaja samo moja zavest, je s sociološkega stališča veliko bolj zanimiva, saj zadeva moj odnos do zaznavnega sveta in s tem povezane moralne obveze. Pojavi se namreč vprašanje, kako se obnašati v taki situaciji? Če bi vedel, da je res tako, bi lahko popolnoma sebično, brez upoštevanja drugih, poskrbel samo zase, z mirno zavestjo, da se svet in drugi ljudje nahajajo samo v moji iluziji. Vendar tega ne vem in zato moram biti previden.

Morda so podobe, ki se prikazujejo v mojem zavestnem vzorcu, samo skušnjave, ki me napeljujejo k temu, kaj je prav in kaj narobe. Morda predstavlja to samo vabljivo izbiro, ali naj se na vse skupaj ne oziram in čim bolje poskrbim zase ter za čim bolj lagodno življenje v obdobju te iluzije, ali pa naj se vklopim v okolje tako, da bo to zanj čim manj škodljivo. Ker ne vem, kaj je res, mi to predstavlja veliko moralno vprašanje. Kaj se bo zgodilo, če izberem napačno pot? Ali se bo to odražalo na drugih, na zemlji, ali pa bo vse skupaj ostalo samo v moji lastni iluziji tega sveta.

Če bi poznal odgovor na to vprašanje, bi bilo življenje precej bolj enostavno. Ker ga pa ne, je tudi življenje veliko bolj zapleteno.

Obstaja pa tudi še tretja možnost: da v osnovnem stanju obstaja več samostojnih zavestnih področij, ki so ločena in se med seboj sploh ne zaznavajo. Morda se kdaj zgodi, da se po nesreči ali iz kakega drugega razloga nekateri pojavi ali dogajanja iz enega področja dogodijo tudi v drugem. Morda so to razni pojavi, ki se dogajajo v našem zaznavnem področju in jih na noben način ne moremo razložiti in si jih razlagamo kot nepojasnjene pojave. Taki so na primer pojavi NLP-jev, geometrične oblike, ki nastajajo na žitnih poljih, in še cela vrsta drugih nepojasnjenih dogodkov.

 

Osnovno stanje in naš manifestirani svet << Nazaj – Naprej >> Kaj je zavest