Če v internetni iskalnik vtipkamo pojem Free Energy, dobimo celo vrsto opisov napotkov in zavajajočih sporočil o tem, kako izkoristiti neskončno količino energije, ki se nahaja nekje v prostoru, ki nas obdaja. Dejstvo pa je, da niti eden od opisanih načinov pridobivanja energije ne deluje tako, da bi to energijo lahko kdorkoli izkoriščal.

Po teoriji o osnovnem stanju je to popolnoma logično, saj je energija že po definiciji produkt moči v času, čas pa v osnovnem stanju ne obstaja. Torej je tudi energija, tako kot prostor in čas, samo plod miselnih kombinacij v osnovnem stanju. Iz tega sledi, da je osnova pri pridobivanju proste energije vprašanje, kako vplivati na gradnike misli ali na same miselne kombinacije v osnovnem stanju, da bi jih pripravili do tega, da bi nam ustvarili iluzijo energije.

Ob upoštevanju verodostojnosti poročil z interneta lahko predvidevamo, da je nekaterim to že uspelo. Če opisani načini pridobivanja proste energije zares delujejo pri določenih osebah, pri drugih ljudeh pa ne, potem lahko sklepamo, da niso njihovi izumi tisti, ki pridobivajo energijo, ampak gre bolj za nekakšen vpliv njihove volje na procese v osnovnem stanju, kar se prek zapletenih naprav prikazuje kot energija. Odkritje nekega univerzalnega načina, kako vplivati na procese oblikovanja zavesti v osnovnem stanju, bi torej omogočilo, da bi si lahko vsak pridobil toliko energije, kot bi jo želel. Vendar če bi odkrili način vplivanja na osnovno stanje, bi pridobivanje energije postalo popolnoma nesmiselno, saj bi si lahko neposredno zamislili tisto, kar bi z energijo želeli doseči. To pomeni na primer svetlobo brez žarnice, ki jo napaja elektrika, toploto brez peči, premagovanje višine brez letala in podobno.

Izhodišče za razmišljanje o pridobivanju proste energije je lahko primer, ki ga predstavlja preprost radijski sprejemnik z diodo, kakršnega smo sami izdelali, ko smo bili še majhni. Brez vsakega napajanja je iz napravice, ki je bila sestavljena iz tuljave, kondenzatorja, diode in slušalk, prišla glasba, kot da se je pojavila od nikoder. Če ne gledamo celote, ampak samo sprejemni del, potem je videti, kot da tak sprejemnik dejansko črpa energijo zvočnih valov iz nič.

V resnici pa ni tako. Energijo dovajamo radijskemu oddajniku, ki se nahaja nekje v bližini sprejemnika. Oddajnik proizvaja radijske valove, ki inducirajo majhne električne tokove v tuljavah sprejemnika, če so te pravilno dimenzionirane in nastavljene na frekvenco oddajnika. Ti tokovi vzbudijo magnet v slušalkah, ki proizvede zvočne valove.

Po teoriji je osnovno stanje sestavljeno iz gradnikov, ki se medsebojno prepletajo, pretakajo in valovijo. Ko se v obliki več vrtincev zlivajo v skupne fokalne točke, tvorijo energijo in snov. Smiselno bi bilo preveriti, ali je mogoče na kakršenkoli način pridobiti tako nastalo energijo. Ali obstaja kak način, da bi iz teh valovanj pridobili energijo, podobno kot lahko s pomočjo radijskega sprejemnika radijske valove pretvorimo v energijo, ki premika opno v slušalkah?

Percepcija << nazaj – naprej na >> Ali prosta energija obstaja?