Vsi se sprašujemo od kod izhajamo ter zakaj, kako in kje sploh obstajamo.

Sveta okrog nas in življenja na njem se zelo dobro zavedamo, ne vemo pa od kje izvirajo te naše zaznave. Vsega kar nas obdaja tudi ne razumemo, zato  ves čas nad nami visi v zraku cel kup vprašanj. Eno največjih vprašanj je od kje vse to izvira in kaj vse to pomeni. Iskanje odgovora je glavna tema vseh področij znanosti od fizike do filozofije. S tem se ukvarjajo razne skupine ljudi in posamezniki. Zato je pri iskanju pravega odgovora prišlo do cele vrste teorij od strogo znanstvenih do popolnoma amaterskih. Ker nam spoznanja o našem izvoru lahko pomagajo pri razumevanju smisla naših življenj, poleg tega pa tudi o poti po kateri se razvija človeška rasa je na začetku  smiselno na hitro pregledati vsaj nekatere najpomembnejše od teh teorij.

Novodobni znanstveniki so najbolj naklonjeni teoriji o velikem poku, veliko upanja, da bodo pojasnili skrivnost obstoja, pa polagajo tudi na teorijo vsega, predvsem na njeno zadnjo varianto to je teorija strun.

Po teoriji o velikem poku naj bi vesolje in z njim tudi mi nastalo z velikim pokom. Po najnovejših dopolnitvah te teorije naj vesolje nebi nastalo z eksplozijo iz ene same točke, ampak z eksplozijo prostora samega. Takrat, ko je do eksplozije prišlo, je bil prostor strnjen v eno samo točko in je zato moral biti neskončno majhen. Tako naj bi vesolje, tako rekoč hipoma, iz neskončno majhnega nastalo skoraj neskončno veliko. Zanimivo pri tem je, da je veliki pok potekal popolnoma organizirano in na tak način, da je kot njegov končni produkt, v vesolju nastalo življenje. Če bi bila moč velikega poka samo malenkost večja, bi se vesolje razširilo tako hitro, da se zvezde in planeti nebi mogli izoblikovati. Vse sile, ki so pri poku sodelovale so bile natančno take, da so omogočile povezavo med atomi in s tem nastanek elementov, ki so potrebni za življenje. Življenje je kasneje nastalo iz ravno pravega razmerja neživih snovi, ob ravno pravih pogojih in tisti znanstveniki, ki se štejejo za evolucioniste trdijo, da so višje vrste nastale iz nižjih na osnovi evolucijskih procesov. Vse v vesolju se ravna po priznanih zakonih fizike, ki pa so bili ravno za nastanek velikega poka v celoti razveljavljeni, saj se v skladu z njimi veliki pok nebi mogel zgoditi.

Druga pomembna teorija, ki naj bi pojasnila delovanje našega stvarstva, je teorija strun. Le ta je osnovana na predpostavki, da vse v vesolju temelji na vibracijah. Te vibracije povzročajo skoraj neskončno majhne strune, ki so po celem vesolju, celo v večjem številu vesolj, razporejene v skoraj neskončnem številu. Teorijo strun so tudi matematično opredelili, vendar so sistemi enačb, ki jo določajo, tako zapleteni, da jih razume malokdo na svetu. Teorija tudi predvideva obstanek tako majhnih strun, da jih laboratorijsko verjetno ne bo mogoče nikoli dokazati.

Ena najnovejših teorij opredeljuje vesolje kot fikcijo, ki jo proizvaja izredno zmogljiv računalnik. Informacije, potrebne za obstoj in delovanje vesolja, naj bi bile po tej teoriji shranjene v hologramski obliki, ki jo lahko zaznavamo kot tridimenzionalno. S to teorijo je mogoče lepo pojasniti vse stvari v vesolju, ki temeljijo na logiki. Ni pa jasno, kako je v njej opredeljen čas in nastanek vsega.

V zadnjem času so znanstveniki, ki se ukvarjajo z mejnimi področji znanosti, razvili še nekaj popolnoma novih teorij, kot so na primer teorije o etru, teorija kaosa in teorija o ničnem polju oziroma o ničnem nivoju vsega. Vendar se vse navedene teorije v bistvu ukvarjajo z nečem kar je osnova. Nobena pa ne govori o tem kako je iz te osnove kaj nastalo, to pa že vseskozi in še naprej ostaja velika skrivnost.

Toliko o nastanku vesolja. Zanima pa nas še to, kako je v takem že zgrajenem vesolju nastalo življenje. Tudi za to obstaja več teorij.

Po  eni izmed njih lahko predpostavimo, da je vesolje neskončno. Na osnovi tega lahko sklepamo, da je mogoče, da zaradi tega,  lahko v njem obstoja tudi neskončno veliko življenjskih oblik, med njimi tudi povsem enakih tej na zemlji. Zato je tudi mogoče, da so bila v nekem predelu vesolja razumska bitja ali celo ljudje že  zelo razviti, še pred nastankom ljudi na zemlji. Morda je človeška vrsta na Zemlji nastala tako, da so jo ta bitja obiskala in na njej zaplodila človeško vrsto. Mogoče je, da so ta bitja poslala v vesolje samo raziskovalno sondo, podobno sondi, ki smo jo v vesolje poslali tudi mi. Mogoče je, da je po dolgih obdobjih tavanja te sonde po vesolju, le ta padla na zemljo in mogoče je, da so bili v tej sondi genski zapisi raznih življenjskih oblik, ki so se je prenesli na zemljo. Mogoče je  tudi, da so življenje na zemljo prinesli meteoriti. Vendar pa, ob upoštevanju izredno velikih razdalj med planeti v vesolju, lahko ocenimo, da je možnost za nastanek življenja na Zemlji na tak način zelo malo verjetna. Poleg tega pa seveda še vedno ostaja vprašanje kako so nastala razumska bitja, ki so poslala sondo.

Nikakor ne smem izpustiti teorije, da je Zemljo in življenje na njej ustvarilo neko božansko bitje – bog. Teorija je tako dobro poznana, da je ne bom posebej opisoval.

Mislim,  da nobena od opisanih teorij ne podaja nobene zares tehtne ali strokovne razlage o nastanku oziroma izvoru življenja in okolja, ki nas obdaja. Zaradi same oblike življenja, ki se odvija tako kakor se, pa se v zvezi z izvorom in nastankom življenja, postavlja še cela vrsta vprašanj.

Ne vemo če je nastanek vesolja, Zemlje in življenja na njej morda naključje, eksperiment ali pa je bilo to morda namerno zasnovano. Še najbolj nas pa pri tem zanima kaj je sprožilo nastanek človeške vrste, ki jo, kot nekaj posebnega, odlikuje razum. Ali jo je tisti ki je ustvarjal svet namenoma tako predvidel, ali pa je to samo ponesrečen poskus.

In kaj si lahko mislimo o stvarniku, če je človeško vrsto namenoma predvidel tako kakršna je? Sklepamo lahko, da je najmanj zloben, saj je človeško raso naredil tako, da dopušča trpljenje ljudi na eni strani in pretirano lahkotnost življenja, in srečo ljudi na drugi strani. Če je pa človeško raso naredil po nesreči, potem pa ni tako vsemogočen, kot ga prikazujejo.

Zato bi, če je le kaj sočutja in pravice v univerzumu,  nastanek človeške vrste zelo težko opredelili kot rezultat nekega načrtnega posega. Če poizkušamo vzrok za nastanek človeške vrste čim bolj razumsko opredeliti, se zdi bolj verjetno, da mu je očetovalo čisto navadno naključje in če se v ozadju tega vsemu navkljub nahaja kašen stvarnik in je nastanek človeške vrste dejansko nekaj, kar je bilo sproženo načrtno, potem nas je pa lahko samo strah, da se bo nekoč izkazalo, da gre pri tem za eno večjih zablod oziroma napak, ki se pri takem projektu kot je stvaritev vesolja, lahko zgodijo.

Morda pa se s samim pojmom izvora vesolja in življenja v njem vsi skupaj le preveč ukvarjamo. S tem smo preveč obremenjeni. Zaradi omejitev našega razuma si ne moramo predstavljati, da nekaj lahko kar preprosto obstaja. Moti nas mišljenje, da sta nič in neskončno samo matematična pojma, s katerima si samo pomagamo pri nekaterih izračunih in zato v realnosti ne obstajata. Zato si težko predstavljamo, da nekaj kar je, da to lahko izvira iz nič in se lahko širi v neskončnost.

V prejšnjem poglavju sem razložil, da je naš zaznavni svet v bistvu samo iluzija. In ker je za nas očitno,  da ta iluzija za nas obstaja, lahko za njo enostavno trdimo, da je stvarna. Zanjo ne moremo trditi, da obstaja sedaj ali vedno, saj časa ni. Ne moremo niti trditi, da obstaja tukaj ali povsod, saj tudi prostora ni. Zato pa lahko na osnovi obojega sklepamo, da iluzija preprosto samo je. Iluzija vsega je opredmetenje osnovnega stanja preko nas, in ob predpostavki, da osnovno stanje samo tudi obstaja, obstaja tudi iluzija sama.

Kot obrazložitev tega kaj si sam pod tem, da nekaj preprosto obstaja predstavljam, si bom dovolil nekaj špekulacije in  podal še svojo teorijo o sestavi celotnega stvarstva z vesoljem, galaksijami, meglicami, planeti in življenjem vred, ki izhaja iz tega, da se svojega obstanka in okolja, ki nas obdaja zavedamo. Zavedamo se tudi razvoja, ki ga zemlja doživlja in sprememb, ki se dogajajo. In naše zavedanje je pravzaprav tisto, ki je na nek način morda le moralo nastati.

S pomočjo te teorije bom poskušal tudi ugotoviti kaj je bil vzrok, da smo nastali takšni kakršni smo, od kje izvira naš razum, kaj vpliva na naš razvoj in kako si s pomočjo teh spoznanj lahko nekoliko krojimo našo usodo.

 

 

Vse je iluzija << Nazaj – Naprej >> Zgradba snovi