Ko sedim na morju pred šotorom in gledam majhne otroke, kako se poskušajo organizirati, da bi se igrali, ugotavljam, da je človeški značaj v svojem bistvu popolnoma destruktiven. Otroci se nikakor ne morejo dogovoriti o igri. Ves čas se samo prepirajo, čigava je žoga, kdo jo bo prvi podal, kakšna bo vloga posameznika v igri in podobno. Seveda je glavno vodilo pri vsem tem, da mora obveljati volja posameznika. Nekako me to navaja na misel, da sta ljudem borbenost in misel na obvladovanje okolice prirojena.

Otroci zrastejo. Če bomo imeli srečo, se jim bo s starostjo izoblikovala zavest, da brez sodelovanja in upoštevanja volje drugih bivanje v skupnosti ni mogoče. Vse pa kaže, da se pri ljudeh ta zavest tudi s starostjo  ne prebudi v prav močni obliki. Zaradi tega postaja življenje  vedno bolj konfliktno, saj vsak poskuša uveljavljati svojo voljo, svoje prepričanje in svoj prav. Posledice so vidne povsod okoli nas in če nam tega nagona po gospodovalnosti ne bo uspelo kmalu obvladati, nas utegne to pripeljati do svetovnega konflikta, ki bo usoden za vse nas.

Lenoba  << Nazaj – Naprej >>  Posesivnost