Način našega življenja je kriv, da smo vsi ljudje globoko v sebi vsaj nekoliko razdvojeni. V nas se tepeta zavest o nezanesljivosti naše prihodnosti in volja po izpolnitvi naših želja ter s tem zagotovitev boljšega življenja. Ker oboje ne gre skupaj brez vzročnih posledic medsebojnega vpliva, ne vemo točno, kaj bi. Ker se nam ponuja vedno več možnosti za izpolnitev naših želja, so naše okolje in naši odnosi vedno bolj ogroženi. Pola v nas se krepita in iz napetosti med njima in razdvojenosti naše duše se poraja želja po ureditvi stvari. Večje razlike med poloma pomenijo, da so večje tudi želje in te preraščajo v prave strasti.
Strasti so veliko hujše od navadn
ih želja in imajo v današnjem času na naša življenja tudi izredno močan in vedno večji vpliv. Postajajo vedno bolj nasilne in od nas terjajo takojšnje rešitve. Zahtevajo, da izrabimo vse, kar nam pride prav, da bi ugodili svojim željam. Ker nas vizija boljšega življenja močno privlači jim lahko hitro podležemo. Prilaščati si začnemo stvari in oblast, za katero menimo, da nam bo pomagala pri hitri izpolnitvi postavljenih ciljev. Strasti so neučakane in svoje zahteve nam predstavljajo kot zelo nujne, zato se nam kaj hitro lahko zgodi, da zaradi tega izgubimo pravo mero razsodnosti in začnemo delovati razdiralno.
Vendar pa človeško nrav prevevata tudi čistost in pravičnost. Zavedamo se, da naše okolje in družba upata, da bomo nanju gledali z razumevanjem ter ljubeznijo in se ne bomo dali zapeljati strastem in uporabili vseh svojih sposobnosti za izpolnitev vseh svojih želja. Temu zavedanju se strasti upirajo z vso močjo in nas silijo k nerazsodnim dejanjem. Zato se nam lahko kaj hitro zgodi, da zaradi neukročenih strasti pozabimo, kaj je dobro za nas, za družbo in za naše otroke. V taki situaciji postaja vedno bolj dragocena in pomembna modrost. Modrost, ki nas uči presojati, kdo smo in kaj je naše ter kaj je dopustno in sprejemljivo. Pri iskanju te modrosti nam lahko pomagata samo čista misel in zanikanje čustev. Prebiti se je treba skozi proces odstranjevanja vseh nepotrebnih želja, da bi se izluščilo tisto, kar je bistveno in resnično, tako da bomo lahko ustvarili svet, v katerem bo vredno živeti.
Strasti na svoj način opredeljujejo ljudi. Za umirjene štejemo tiste, ki so bolj nagnjeni k razmišljanju, so zadovoljni, če ne delajo prav veliko za izpolnitev svojih želja in potreb in namesto tega raje počivajo in uživajo življenje. Nervozni pa ves čas hlepijo po izpolnitvi svojih želja in idej in ne morejo biti niti za hip pri miru. Umirjene ljudi opredeljujejo čustva, ki mirijo, spodbujajo, združujejo, povezujejo ustvarjajo, pomagajo, tolažijo ter krepijo, strastne ljudi pa čustva, ki nosijo v sebi voljo in strast ter želijo stvari urejati po svoje. Ta čustva so v svojem bistvu razdiralna in taki so tudi strastni ljudje, zato moramo biti pri odnosih z njimi izredno pazljivi.