Ljudje imamo različne značaje, ki se odražajo predvsem pri našem odnosu do nagonov in čustev ter naši sposobnosti do obvladovanja obojih. Če rečemo, da je značajev toliko kolikor je ljudi, nismo daleč od resnice.

Če na človeško raso pogledamo na splošno, lahko rečemo, da razlike v značajih tvorijo pri ljudeh dva pola, ki se nikakor ne moreta uravnotežiti med seboj, in to se na naših življenjih odraža kot stalno rivalstvo in borba med obema.  To je krivo, da prihaja med nami do toliko napetih odnosov, grobosti, agresivnosti in trpljenja, ki povzročajo razočaranje ter ranljivost človeške rase.

Ljudje se po značaju med drugim delimo na bolj umirjene in bolj strastne, zato je tudi naš odnos  do nagonov ter čustev lahko bolj umirjen ali bolj strasten. Umirjeni ljudje so bolj skeptični in razmišljajoči. Pred odločitvijo raje vse dobro premislijo, preverijo možne skrite pasti in ocenijo vse možnosti, preden se lotijo dejanj. Strastni ljudje se za svoja dejanja odločajo brez posebnega razmišljanja, junaško “štartajo na prvo žogo”, in to bolj na podlagi intuicije in lastnega prepričanja kot na podlagi racionalnega razmišljanja.

Posledica tega je, da umirjeni, manj prodorni,  razmišljujoči in posledično  previdnejši ljudje vedno nekoliko zaostajajo za prodornejšimi. Zato  so strastni ljudje tisti, ki narekujejo  usmeritev in takt naši družbi, pri čemer njihova nepremišljena in pogosto tudi neustrezna dejanja predstavljajo glavno gibalo družbenega razvoja.

Da to ni v redu in kam nas to pelje, je jasno na prvi pogled. Kaj nas slepi in zakaj takim ljudem zaupamo, pa je veliko vprašanje, na katerega bom poskusil odgovoriti v nadaljevanju. Vendar pa moram pred tem zaradi razumevanja opisati še nekaj drugih značilnosti ljudi.

Čustva  << Nazaj – Naprej >>  Razum, pamet, inteligenca