Po kvantni teoriji nastajajo snovni delci iz nedefiniranih kvantnih valovanj takrat, ko jih začnemo opazovati oziroma se z njimi ukvarjati. Na vprašanje, ali ti delci nastajajo popolnoma naključno, nam ponuja delni odgovor tako imenovana Bohmova teorija (razvila sta jo Louis de Broglie in  David Bohm), ki pravi, da delci nastajajo na osnovi nekakšnega vodilnega oz. modulirnega vala. To pa v bistvu pomeni, da že pri nastajanju iz valne oblike niso čisto nedefinirani, ampak so že takrat na določen način preddefinirani s tem valom.

V realnem svetu to pomeni, da pri našem opazovanju delci ne nastajajo v naključnih oblikah, ampak točno taki in tako, kakršne si zamislimo oziroma morajo biti. Če si predstavljamo oziroma pričakujemo, da bomo stopiti na trdna tla, morajo nastati delci, ki tvorijo tla, kakršna koli že so. Če bi nastala voda, bi padli vanjo, če pa ne bi nastalo nič, bi stopili v praznino. S tem nas Bohmova teorija pripelje do zaključka, da delci nastajajo na osnovi nekakšnega preddefiniranega smisla, ki sam po sebi tudi opredeljuje način delovanja našega manifestiranega sveta. Na njeni osnovi lahko sklepamo, da le ta nastaja na osnovi naše volje in naših zamisli, ki se kreirajo v naši podzavesti. Vodilni val, po Bohmovi teoriji, ni torej nič drugega kot naše podzavestno prepričanje oziroma želja, kakšen naj bi bil naš manifestirani svet.

S tem lahko torej načeloma pojasnimo osnovni princip nastajanja našega snovnega okolja. Vendar pa našega manifestiranega sveta ne predstavljajo samo snovni delci ampak tudi pojmi, kot so misli, čustva, nagoni in podobne nesnovne stvari, za katere pa še vedno ne vemo od izvirajo. Kvantna fizika se ukvarja z delci in zato tega ne pojasnjuje. Pri iskanju odgovora na to vprašanje pa nam morda lahko pomagajo vzhodnjaške okultistične vede. Filozofija indijskih jogijev nas namreč uči, da moramo tudi misli obravnavati kot snovne. Če to drži, potem lahko sklepamo, da tudi te nastajajo iz nekih nedefiniranih valovanj tako kot ostali snovni delci.

Če imajo indijski jogiji prav, potem to pomeni, da tudi misli nastajajo z nekim smislom. Po analogiji z mislimi, bi bilo pa lahko tudi čisto mogoče, da so snovne tudi druge stvari iz duhovnega področja, ki je del naše manifestirane realnosti. To so pa še čustva, nagoni, želje, strasti in vse ostalo s področja duhovnosti. In vse to nastaja po potrebi, ki je, če Bohmova teorija drži, pogojena z nekim smislom obstoja.

Osnovni delci  << Nazaj – Naprej >>  Osnovne celice, DNK, geni