Ljudje ves čas govorijo o holesterolu. Holesterol, holesterol.

Kevin Trudeau v svoji knjigi “Natural Cures They Don’t Want You To Know About” ugotavlja, da je holesterol v sedanjem času predvsem velik posel za farmacevtsko industrijo. Zato nas njeni predstavniki ves čas prepričujejo, da je škodljiv in da moramo narediti vse, da bi znižali njegovo količino v telesu. Vendar pa ni nobenih neposrednih dokazov, da je holesterol res povzročitelj najnevarnejše bolezni ožilja, ateroskleroze. Obstajajo ljudje, ki imajo precej nad 5 mmol/l skupnega holesterola v krvi, pa nimajo nobenih znakov ateroskleroze in nobenih blokad v ožilju, ki bi povzročale težave s srcem. Obstajajo pa tudi ljudje, ki imajo pod 2 mmol/l holesterola v krvi, pa imajo kljub temu velike težave s pretokom krvi v žilah, trpijo za srčnimi infarkti in so jim morali na žilah narediti že več obvodov. Zato lahko sklepamo, da količina holesterola v našem telesu ni glavni problem, ki bi povzročal te težave. Tako kot obstajajo ljudje s svetlejšo in temnejšo poltjo, obstajajo tudi ljudje, ki imajo lahko v krvi več ali  manj holesterola. Katera je prava količina za koga, pa ni znano.

Problem s holesterolom se pojavi, ko se ta začne nabirati v stenah žil. Te se zato odebelijo, kar povzroči zmanjšanje njihovega preseka ter posledično zmanjšanje krvnega obtoka. Rešitev, ki jo za tak primer ponuja farmacevtska industrija, so zdravila za zmanjšanje ravni holesterola v krvi. Medicina poleg tega rešuje problem  z vstavitvijo obvodov na mestih, ki so zamašena. S tem pa farmacija in medicina odpravljata samo simptome bolezni, ne pa vzrokov zanjo.

S stroko neobremenjeno, vendar zato veliko širše in manj konvencionalno razmišljanje nas lahko pripelje do ugotovitve, da se holesterol nabira v stenah žil le v primeru,  če za to obstajajo določeni vzroki. Če jih ni, se holesterol prosto pretaka po ožilju in ne povzroča nobenih problemov. Ne glede na količino  se ne nabira v stenah in s tem ne povzroča  nobenih srčnih bolezni. Zato lahko sklepamo tudi, da ni glavni problem količina holesterola v krvi, ampak vzroki, ki povzročajo nabiranje holesterola v stenah žil.

Prav gotovo ni v interesu farmacevtske industrije, da bi rešitve za aterosklerozo iskala v tej smeri, saj bi se s tem zmanjšali njeni zaslužki pri prodaji zdravil proti holesterolu. Uradna medicina si  lahko pripiše največ zaslug zlasti s tem, da odpravlja posledice nabiranja holesterola v stenah žil.

Pri iskanju rešitve tega problema se je zato morda smiselno podati v zakotje alternativne medicine in malo pobrskati po nasvetih, ki jih nudijo ti načini zdravljenja. Ti seveda niso priznani, saj niso v interesu farmacevtske industrije in uradne medicine, ki sta primarno usmerjeni predvsem v kovanje dobička z boleznimi.

Alternativni načini zdravljenja so usmerjeni k iskanju vzrokov, zakaj se začne holesterol nabirati v stenah žil. V dobro uradni medicini je sicer treba omeniti, da tudi sama navaja nekaj splošnih vzrokov za to. Ti so predvsem:

neuravnotežena prehrana (preveč nasičenih maščobnih kislin in holesterola);

prevelik vnos in posledično prevelika telesna teža;

prekomerna poraba soli in alkohola;

kajenje ter

premajhna telesna dejavnost.

S tem se iskanje preventivnih rešitev za preprečevanje ateroskleroze s strani uradne medicine zaključi. Z brskanjem po spletu pa je mogoče najti tudi druge vzroke za nabiranje holesterola v stenah žil.

Ti so predvsem naslednji:

1. Kloriranje vode. Klor v vodi, ki jo pijemo, se v njej kopamo, se z njo tuširamo ali v njej plavamo, povzroča hude poškodbe na stenah žil. Te poškodbe so glavni razlog, da se bo v njih začel nabirati holesterol, ne glede na njegovo količino v krvi.
2. Hidrogenizirane maščobe in olja oziroma transmaščobe. Pri skoraj 90% vse predpripravljene ali predpakirane hrane lahko na nalepkah opazimo oznako, da vsebuje hidrogenizirane ali delno hidrogenizirane maščobe. Vse to so transmaščobe. Margarina, na primer, je hidrogenizirano olje. Te maščobe utegnejo biti eden od glavnih vzrokov za nastajanje poškodb na ožilju, na katere se potem lepi holesterol.
3. Homogenizacija mleka in proizvodi iz homogeniziranega mleka. Naravna mlečna maščoba ne povzroča nastajanja žilnih oblog. S homogenizacijo mleka pa naravne mlečne maščobe razbijejo na zelo majhne kroglice, ki povzročajo poškodbe žil. S homogenizacijo se torej mleko spremeni v škodljiv proizvod, ki povzroča poškodbe ožilja. Najsi bodo to posneto mleko, jogurti ali siri, vsi proizvodi iz homogeniziranega mleka bi utegnili biti tudi povzročitelji poškodb ožilja. Ni škodljiva maščoba v mleku, škodljiv je proces homogenizacije.

To so samo trije vzroki, ki bi utegnili biti razlog za poškodbe ožilja. Prav gotovo bi bilo mogoče odkriti še kake druge, ki k temu pripomorejo. Največji problem pri iskanju rešitve v tej smeri pa je ozka usmerjenost farmacevtske industrije in medicine, ki ju poganja predvsem želja po velikih zaslužkih in se zato ne lotita raziskav, ki bi bile zanju manj dobičkonosne.

Drugi tir  << nazaj  –  naprej >> Demokracija