Pomik svetlobe, ki jo oddajajo oddaljene zvezde, proti rdečemu spektru ter primerjava količine izseva svetlobe oddaljenih zvezd (Hublova konstanta), nam kaže na to, da se vesolje širi. Pri tem nastane vprašanje, ali se vesolje po celotni prostornini širi enakomerno. Ker, po znanstvenih teorijah, center vesolja oziroma izhodiščna točka vesolja ne obstaja, bi bil logičen odgovor na to vprašanje, da se. V tem primeru bi se morali tudi Zemlja in vsi planeti našega osončja vedno bolj oddaljevati od Sonca in eden od drugega. Če to drži, bi se morali tudi gibati vedno hitreje, da bi Sonce obkrožili v enakem času, na katerega smo navajeni.
Vsega tega, pa navkljub vedno bolj preciznim astronomskim meritvam in opazovanjem, ni zaznati. Zato bi to lahko pomenilo, da se samo naše bližnje vesolje, spreminja prostor ali pa čas ali pa kar oboje. Lahko bi pa tudi pomenilo, da so opažanja odklona svetlobe proti rdečemu spektru in količine izseva svetlobe oddaljenih zvezd napačna.
Lahko pa vse skupaj tudi vzamemo kot potrditev tega, da je naše stvarstvo res samo iluzija.
Entropija << nazaj – naprej >> Osnovno stanje in klasična znanost