Zgodba o izgradnji drugega tira je pravzaprav zelo enostavna.

Elite, ki iz ozadja obvladujejo našo državo, so ugotovile, da bi bilo za predvolilni boj, ki se začenja, dobro pridobiti nekaj več denarja. To bi jim omogočilo, da na oblasti obdržijo svoje marionete, ki se nahajajo v vladi, parlamentu, pomembnih organizacijah in podjetjih v državni lasti.  Odlična prilika za to bi bila izgradnja drugega tira, kjer bi se ob prenapihnjeni investicijski vrednosti lahko našlo nekaj sredstev, s katerimi bi podprli “prave” stranke in posameznike. Ker izgradnja tira ni bila predvidena v nobeni kratkoročni državni strategiji, je bilo treba ukrepati hitro. Takoj so bili vključeni njihovi krti v vladi in pomembnih svetih ter lobisti, ki so najprej lansirali ugotovitev, da bo Luka Koper brez izgradnje drugega tira v najkrajšem času propadla. Popolno neekonomičnost drugega tira so upravičili z nacionalnim interesom. Potem so brez pravih predinvesticijskih in investicijskih analiz dvignili ceno investicije do nepojmljive višine.  S tem pa se je pojavil problem financiranja. Ob iskanju prave rešitve so  izumili partnerstvo, ki se je iz državno – zasebnega prelevilo v nerazumljivo državno – državno.  V ta namen so ustanovili neko lastniško, popolnoma  izmuzljivo državno – državno – zasebno podjetje, ki naj bi bilo nosilec izgradnje. Za to  podjetje pa naj bi  strokovno vodilo izgradnjo in obenem izvajalo nadzor nad njo neko drugo zasebno – “državno” podjetje. Vsa zadeva je bila krasno zastavljena, vendar se je na grozo vseh groz od nekod iz vseljudske kloake pojavila nekakšna civilna iniciativa za nadzor izgradnje drugega tira, ki je vladi v zvezi z izgradnjo postavila kar nekaj neugodnih vprašanj, predvsem pa o vsem obvestila  javnost.

Elitam se mudi, ker so volitve blizu, za pokritje investicije bi jim pa prišla prav čisto vsa sredstva, ki jih je na kakršenkoli način mogoče pridobiti. Med temi so tudi  zelo vabljiva nepovratna evropska sredstva iz skladov za razvoj, za katere se je treba še pravočasno prijaviti na razpis, in sredstva, ki bi jih v izgradnjo vložila Madžarska, vendar s tihim dogovorom, da ji bo vlada kot povračilo omogočila obsežno sodelovanje pri izgradnji, ji odstopila kapitalski delež pri Luki Koper v višini vloženih sredstev ter ji izplačala še donos v višini 4,5% na njen kapitalski vložek. Za zaprtje finančne konstrukcije je vlada za vračanje pridobljenih kreditov med drugim predvidela tudi novo takso na kamionske prevoze in pretovorno takso, ki bi bremenila Luko Koper. Pod temi pogoji bi se finančna konstrukcija izgradnje lepo izšla, vendar se pri tem pojavita vsaj dve zanimivi vprašanji:

– ali bo Evropska unija res tako neumna in ne bo spregledala, da bi z odobritvijo financiranja izgradnje financirala tudi naše predvolilne propagandne akcije ter boje, in

– ali ne bo nova pretovorna taksa za Luko Koper bolj pripomogla k njenemu propadu kot pa izgradnja tira k njenemu napredku.

V primeru, če bi se vse skupaj le  izšlo v skladu z načrti in pričakovanji elit, je pa tako ali tako jasno, kdo bo nosil stroške, saj je to pri nas že dobro ustaljena praksa.

P.S.

Za nami je že referendum na katerem smo se državljani imeli možnost odločati o tem ali smo za to, da se uveljavi Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper (ZIUGDT), ki ga je sprejel državni zbor na seji 8. maja 2017 ali smo proti. V resnici je bila pa postavljena na tehtnico dilema ali smo za to, da se drugi tir čim prej zgradi ali pa dajemo elitam še za v naprej pooblastila, da si prosto jemljejo naš denar. Odločitev je znana in nam pove samo to, da se brezno v katerega padamo še nič ne oži in znižuje.

Križ  << nazaj  –  naprej >> Holesterol