Veliko znanstvenikov je že poskušalo razložiti, kako nastanejo manifestirane oblike, ki kreirajo naš svet. Takšne osnovne oblike so poleg energije in materije tudi zavest in misli. Ti znanstveniki niso izhajali iz osnovnega stanja, ampak iz podobnega »prostora«, ki so ga poimenovali aeter (aether po angleško za razliko od etra (ether), ki služi za uspavanje ljudi). V prvi fazi se tudi niso ukvarjali z nastankom misli in zavesti, ampak so poskušali ugotoviti, kako se iz aetra neposredno oblikuje materija.

Če povzamem po knjigi Jana Wicherinka »Souls Of Distortion Awakening«, sta prve osnove teorije o nastanku materije podala Millo Wolf in Geodt Haselhurst s svojo teorijo o strukturi materije iz stojnih valov (teorija WSM), ki predpostavlja materijo kot fokalno (žariščno) točko dveh interferenčnih valov, ki se širita eden navzven, drugi pa navznoter. Pri tem je šlo predvsem za torzijske (skalarne) valove, za razliko od teorije o osnovnem stanju, ki se ukvarja predvsem z miselnimi valovi.

Drug znanstvenik, ki je podrobneje razvil teorijo o aetru, je bil Paul La Wioletta. Zanj je aeter, podobno kot osnovno stanje, neviden metafizični prostor, neuravnotežen medij, ki se stalno spreminja in pretaka. Ko ti pretoki dosežejo kritičen prag, začnejo v njih nastajati stabilne vibracije oziroma valovanja, ki medsebojno interferirajo in tvorijo v fokalnih točkah naš fizikalni svet. Dva gradnika aetra, imenovana aeterona, ki začneta pri kritičnih pogojih spreminjati svoja stanja in s tem proizvajati nihanja, ki v fokalnih točkah tvorijo osnovne gradnike materije, lahko predstavljata analogijo z dvema gradnikoma zavesti v osnovnem stanju, ki morda na podoben način z medsebojnim vplivanjem eden na drugega tvorita zavest.

Znanstvenika David Thomson in Jim Bourana sta razvila teorijo, da se materija oblikuje iz stanja aetra kot subatomski vrtinec v aetru. Te vrtince sta poimenovala toroidalne enote aetra (TAV – Toroidal Aether Units). Če se ti vrtinci uvijajo sami vase in dobijo obliko torusov, tvorijo jedra in elektronske lupine atomov. Po njuni teoriji povzroča stalno vrtinčenje aetra posebna G sila. Ta sila nima znanega izvora, je pa ogromna in jo je nemogoče primerjati s katerokoli poznano silo. To je primarna sila, ki je povzročila nastanek vesolja in jo lahko pri drugih teorijah o izvoru enačimo z božanstvom ali velikim pokom. Pri teoriji o osnovnem stanju pa to silo enačimo z naključjem, ki je botrovalo temu, da so se gradniki zavesti v osnovnem stanju povezali v zavest.

Pri teoriji o osnovnem stanju lahko vse te raziskave in iz njih izvirajoče teorije o nastanku materije povzamemo in spremenimo samo osnove. Namesto aeteronov imamo pri teoriji o osnovnem stanju gradnike zavesti, namesto toroidalnih enot aetra pa prepletanje gradnikov zavesti. Razlika je samo v tem, da pri teoriji o osnovnem stanju ti  ne tvorijo materije neposredno, ampak tvorijo zavest, ki ustvarja vizijo manifestiranega sveta. Vse to je seveda še popolnoma neraziskano in zato obstaja tudi možnost, da se z naključnim prepletanjem osnovnih gradnikov osnovnega stanja tvorita materija in zavest ločeno.

Raziskovanja Davida Thompsona in Jima Bourana sta nadaljevala znanstvenika Buckminster Fuller  in Hans Jenny, ki sta odkrila  povezavo med načinom prepletanja toroidalnih enot in geometrijskimi oblikami, ki so osnova za nastanek raznih oblik materije.

Te najosnovnejše geometrijske oblike so tako imenovana platonova telesa, ki jih je že Platon poznal kot osnovne oblike, ki ponazarjajo osnovno zgradbo snovi.

Teorijo o toroidalnih vorteksih aetra, ki s platonovimi telesi tvorijo snov, je podrobneje obdelal Daniel Winter, ki je s toroidalnimi enotami aetra v kombinaciji s platonovimi telesi ponazoril atome.

Z združitvijo dveh toroidalnih enot aetra je dobil vrtinec – torus v obliki dvojnega lijaka. Predpostavil je, da se lahko posamezni torusi združijo tako, da se združijo z vrhovi lijakov v eni točki, iz katere izhajajo torusi v obliki stožcev v vse smeri. Ti združeni torusi se lahko ugnezdijo v posamezna platonova telesa tako, da se preseki njihovih stožcev  poravnajo z ravninami platonovih teles.

Po Winterju je mogoče vsa platonova telesa s torusi v njih ugnezditi enega v drugega. In prav ta ugnezdenja tvorijo elektronske lupine atomov, kar se tudi lepo ujema z atomskimi števili. Na podoben način, vendar v mnogo manjšem merilu, se oblikuje tudi jedro atoma.

Vsa ta raziskovanja in odkritja nam dajejo verodostojno podlago za razglabljanje o tem, kako se oblikuje materija, in so lahko povsem enakovredni teoriji o osnovnem stanju, s to razliko, da se pri teoriji o osnovnem stanju materija ne oblikuje neposredno, ampak se oblikuje samo predstava, ki jo imamo o manifestiranem svetu.

Že Daniel Winter in David Wilckok sta razširila svoji teoriji s trditvijo, da ima energija aetra lastnosti zavesti. To združuje teorijo o aetru in teorijo o osnovnem stanju. Obenem to tudi povezuje obe teoriji z verovanji in vedami vzhodnih kultur, po katerih je izvor našega vesolja, energije, življenja in duha »energija življenja«, poimenovana z mnogimi imeni, kot so:

či in ki na Kitajskem in Japonskem,
mana v Polineziji,
jesod v judovski kabalistični tradiciji,
orenda pri Irokezih,
mgebe pri iturijskih Pigmejcih,
orgon po Wilcheimu Reichu,
živalski magnetizem po Francu Mesmerju,
bioplazma v ruski parapsihološki vedi ter
Sveti duh v krščanski religiji,
če naštejemo samo nekatera.

V teorijo o osnovnem stanju se lepo vključujejo tudi spoznanja s področja torzijskih valov. Po teorijah o torzijskih (skalarnih) valovih ti omogočajo prenos informacij prek celotnega vesolja, saj povezujejo vse pradelce v njem. Kot so lahko v vesolju vsi delci medsebojno povezani in prepleteni in tak povezan odnos večno vzdržujejo ne glede na medsebojno oddaljenost, so lahko prek torzijskih valov povezani tudi gradniki zavesti oziroma drugi gradniki osnovnega stanja. Ta povezanost osnovnih gradnikov vesolja ali osnovnega stanja med seboj predstavlja nekakšno nevidno polje, ki se razprostira po osnovnem stanju in ga povezuje. To polje predstavlja izvor zavesti, energije, življenja, skratka vsega, in se imenuje tudi polje ničelne točke. To polje ni novo odkritje, pri vzhodnjaških kulturah je poznano že več tisoč let in se imenuje akaša polje. Pri tem pa po teoriji o osnovnem stanju polje ničelne točke ni energetsko polje, ampak miselno.

Naključje ali kreacija << nazaj – naprej >> Lastnosti osnovnega stanja