Pohlep je eno od najbolj sprevrženih čustev.
Glavni vzrok za nastanek pohlepa so nagoni, iz katerih izhajajo potrebe, iz potreb se razvijejo želje, ki postajajo brezmejne in kmalu preidejo v pohlep. V principu torej pohlep izhaja iz nagonov, vendar se stalno veča zaradi naših neizmernih želja. Ko si želimo vedno več, s tem ne moremo prenehati in postanemo pripravljeni narediti vse, da bi te naše želje izpolnili. Več bogastva, več slave, več tega in več onega, in to ne glede na dejstvo, ali gre to na tuj račun ali ne. Pohlep začenjamo postavljati za merilo uspešnosti in ga v nekaterih družbenih sistemih priznavamo za osnovno vodilo pri delovanju sistema. Zelo vzorčen primer tega je kapitalizem, kjer je želja po uspehu in kopičenju postala njegov največji smisel.
Zaradi pohlepa postane kopičenje osnovni cilj, vse druge vrednote pa začnejo izgubljati na pomenu. Ko se pohlep združi še s tem, da so nekateri posamezniki obdarjeni z večjimi sposobnostmi kot drugi, se začenja zadeva izrojevati in postane izredno škodljiva. Pride do velikih nasprotij med ljudmi. Nekateri postanejo bogatejši in pomembnejši, ostalim, ki so v veliki večini, pa to ni všeč. Pride do upiranja, revolucij ter vojn z vsemi posledicami in žrtvami. Tako je naše življenje postalo nekakšna nesrečna kombinacija želja in nagonov, ta pa rojevajo pohlep, ki nas sedaj popolnoma obvladuje.
Zato bi bilo v družbi nujno potrebno uvesti varovalke proti pohlepu, in to predvsem v takem smislu, da bi čim bolj omejevale možnosti za nastanek prevelikih razlik med ljudmi.