Ljudi obvladujejo nagoni, vendar ne samo njih. Nagon je v bistvu najbolj prvinska danost, ki živa bitja sili, da se ohranjajo, in eno glavnih gibal, ki pogojuje obstoj življenjskih vrst na zemlji. Najmočnejši je nagon po obstoju, ki obvladuje vse žive oblike na zemlji. V smislu borbe za obstoj sta prehranjevanje in razmnoževanje najpomembnejša segmenta. Z njuno izpolnitvijo se možnosti za obstoj vrste lahko bistveno izboljšajo. Zato se je ravno zaradi nagonov pri živih bitjih razvil cel niz mehanizmov in izboljšav na obeh segmentih.

Ti osnovni nagoni obvladujejo vse žive oblike na svetu. Silijo nas v neizprosno borbo za obstoj, pri kateri so dovoljeni vsi načini ter tudi izrivanje ali uničevanje drugih življenjskih oblik. Nagoni so pogojevali nastanek različnih lastnosti in sposobnosti pri različnih življenjskih vrstah, ki so jim v borbi za obstoj izboljšale možnost za obstanek.

Kaj pomeni nagon po preživetju, je bilo lepo prikazano v naravoslovnem filmu o dveh orlovih mladičih. Prvi je bil star dan ali dva, drugi se je pa pravkar izlegel. Čeprav je bil starejši tudi sam še precej nebogljen, je kljub temu takoj začel preganjati novo izleglega. Na vse možne načine ga je odrival od hrane, ki sta jo nosila starša. Mlajši se ni bil sposoben braniti in tudi hrane si ni mogel izboriti, zato je že po nekaj dneh podlegel. Nauk te zgodbe je, da se je starejšemu in tudi močnejšemu mladiču s tem zelo povečala možnost preživetja, saj je od tedaj naprej vsa hrana in pozornost staršev pripadala samo njemu.
Težko si predstavljam, da je ptič kaj mislil pri tem. V dolgem obdobju razvoja ptičev so se jim na podlagi nagonov razvile sposobnosti, ki so se prenašale iz roda v rod in jim povečevale možnost za obstoj. Mladi orel je samo nagonsko izrabil vse te prirojene sposobnosti.

Ne samo ptiče, vse življenjske oblike na zemlji, vključno z ljudmi, ti nagoni silijo, da skrbijo za svoj obstoj, kar je pogojeno predvsem s kruto in brezkompromisno borbo za hrano in razmnoževanje. Prav vsa bitja se borijo za lasten obstoj, pa čeprav gre to na račun lastne vrste. Borijo se z vsemi sredstvi, takimi, ki jih poznajo in so jim prirojena, in takimi, ki si jih na novo izmislijo. V tej borbi je dovoljeno vse, predvsem pa v tej borbi cilj absolutno opravičuje vsa sredstva. Ta borba izhaja že iz pradavnine. Ko so bile življenjske vrste še na nivoju celic, je bila že vcepljena v gene vseh bitij, ki so iz teh celic šele nastajala.

Nagoni obvladujejo tudi ljudi. Povsem verjetno je, da imajo ljudje še vedno prirojene nekatere podobne sposobnosti kot živali, ki so se jim razvile še v obdobju, ko so se šele razvijali in se borili za obstanek. Vendar se je za razliko od živali pri njih razvil še razum, ki jim je omogočil, da so v dolgem obdobju svojega obstoja razvili tudi dodatne sposobnosti, ki so jim povečale možnosti za preživetje. Tako so vrline, ki so bile nekoč pomembne za goli obstoj, z razvojem človeške vrste postale še sredstvo za pridobivanje vpliva, bogastva ter zadovoljevanje nepotizma. Zato se je pri ljudeh boj za obstanek sprevrgel v tekmovalnost, ki dosega že kataklizmične razsežnosti. Samo upamo lahko, da nam bo razum, ki nam je bil dan, pomagal, da bomo sposobni ugotoviti, do katere mere je smiselno upoštevati pradavne nagone, ki nas obvladujejo, in kje začnejo ti nagoni sprevračati našo dejanja v nepredvidljive smeri, ki lahko v skrajnem primeru naš razvoj tudi hitro končajo.

Značilnost ljudi << Nazaj – Naprej >> Čustva