Kvantna biologija

Kvantna biologija je povsem nova znanost, ki poskuša nepojasnjene pojave iz živega sveta razložiti s pomočjo kvantne fizike.

Da bi bolje razumeli, kako kvantna biologija deluje, je treba najprej obnoviti nekatere osnove, ki veljajo za delce iz kvantne fizike. Te so:

  • Dvojna narava delcev: delci obstajajo v dveh oblikah, tj. kot valovi in kot delci. S skupnim imenom jih zato lahko opisujemo kot val-delce. Delci se nam prikažejo kot snovni samo takrat, ko jih opazujemo.
  • Superpozicija: delci lahko obstajajo v številnih možnih stanjih ali lokacijah hkrati. To pomeni, da se npr. elektron lahko hkrati nahaja na konici vašega prsta in v najbolj oddaljenem kotu vesolja. Takrat, ko delec opazujemo, si ta “izbere” eno določeno pozicijo.
  • Prepletenost: dva delca sta lahko prepletena tako, da so njune lastnosti medsebojno odvisne, in to ne glede na to, kako daleč narazen sta. Sprememba lastnosti enega delca se istočasno zgodi tudi na drugem delcu in opazovanje ali merjenje enega istočasno vpliva na drugega.
  • Prehodnost: delec lahko prebije energijsko bariero. Zdi se, kot da izgine na eni strani in se ponovno pojavi na drugi strani. Veliko sodobne elektronike in upodabljanja je odvisno od tega učinka.

Pojasniti moram še, kaj je spin delca kot ene od osnovnih lastnosti, ki delce opredeljujejo.

Spin je v bistvu lastnost delca, ki nam pove, za koliko obratov je treba delec zavrteti da ga vidimo, oziroma, bolje rečeno, da zaznamo njegovo obliko in druge lastnosti tako, kot smu ju zaznali na začetku vrtenja. Za primer oblike delca, nam to najbolje ponazori naslednja slika:

Velja, da višji kot je spin delca, za manj stopinj ga je treba zavrteti, da je videti enak ter, da zaznamo pri njem enake lastnosti, kot smo jih zaznali na začetku. Ta preprosti način prepoznavanja spina pa ne velja za vse delce. Nekatere je namreč treba zavrteti za dva polna kroga (2 x 3600), da so videti enaki.

Ne glede na to nevšečnost pa velja spin za eno od osnovnih lastnosti, ki delce opredeljujejo.

Kvantna biologija poskuša različne nepojasnjene pojave iz živega sveta razložiti tako, da upošteva zgoraj navedene delce, poleg tega pa še nekatere sposobnosti živali in rastlin, ki jih ljudje nimamo več, saj so nam že zdavnaj zakrnele. Ravno zato tudi težko razumemo, da jih živali še uporabljajo. Ker neka splošna pravila, kako živali in rastline te lastnosti izkoriščajo, ne obstajajo, bom poskusil pojasniti raziskave o tem, kako deluje kvantna biologija, kar na primeru, ki je še vedno predmet raziskav.

Ta primer je orientacija ptic, ki se selijo prek velikih razdalj. Biologi so namreč ovrgli trditev, da imajo ptice vgrajene senzorje,  s katerimi bi lahko zaznavali zemeljski magnetizem. So pa zato razvili teorijo, da imajo živali sposobnosti zaznavati in manipulirati z delci iz kvantnega sveta. Če bi jim uspelo to dokazati, bi lahko pojasnili veliko nerazumljivih pojavov iz sveta rastlin in živali.

Za ptice sklepajo, da se orientirajo tako, da izrabljajo dve lastnosti delcev, ki jih imajo ti v kvantnem stanju, tj. superpozicijo in prepletenost.

Ptice naj bi bile sposobne tvoriti kvantno prepletene delce in pri tem izrabljati njihovo lastnost, da se vse spremembe na enem delcu v trenutku odražajo na drugem. Pri tem naj bi eden od prepletenih delcev ostal v očesu ptice, drugi pa bi izkoristil superpozicijo, torej dejstvo, da se lahko nahaja v številnih možnih stanjih ali lokacijah hkrati. Predpostavljeno je, da imajo delci zaradi vpliva zemeljskih magnetnih silnic na zemeljskem polu drugače usmerjen spin kot na ekvatorju. Znanstveniki predvidevajo, da ima ptica v očesu tkivo, ki lahko zaznava smer spina parnega delca, ki je ostal v njenem očesu in na katerem se odražajo vse spremembe njegovega prepletenega para.  Ima pa oko ptice tudi to sposobnost, da prek parnega delca v očesu zaznava usmerjenost spina ravno tistega delca, proti kateremu gleda. Zato lahko že s pogledom samim zazna točno smer, v katero se mora usmeriti.

Na podoben način bi bilo mogoče pojasniti še veliko drugih nerazumljivih pojavov iz sveta živali, npr. kako psi že takrat zaznajo, da se gospodar vrača domov, ko se ta šele odpravi na pot. Ali pa, kako najdejo domov, tudi če se izgubijo nekje daleč od doma. S kvantno biologijo poskušajo pojasniti tudi pojave, kot je fotosinteza, po tudi to, kakšni logiki sledijo razvojne faze raznih živali, ki se dogajajo prek različnih oblik, npr. razvoj metulja prek gosenice in podobno.

Pravijo, da živali lahko zaznajo tudi bolezni pri človeku, vsekakor pa lahko zaznajo njegovo počutje. Celo nam ljudem je še ostalo nekaj te sposobnosti. Ta zaznava lahko poteka prek kvantnih mehanizmov, še bolj pa, vsaj pri ljudeh, prek opazovanja mimike obraza in gibov. S poskusi so dokazali, da imajo nekateri ljudje še vedno vsaj v določenem obsegu sposobnosti gledanja na daljavo, komunikacije z drugimi na daljavo, branja misli drugih in možnosti vplivanja na določena stanja. Te sposobnosti smo po vsej verjetnosti nekoč imeli vsi, dokler se nismo v iluziji naših življenj preveč oddaljili od enosti. Zavest, ki tvori iluzijo našega zavednega sveta, nam pri kreaciji te iluzije dopušča tudi nekaj lastnega sodelovanja. To smo žal izkoristili za odmik od načel duhovnosti in začeli dajati prednost materialnemu. Logična posledica tega je bila, da nam je zavest ukinila nekaj teh lastnosti, ki jih živali in rastline še imajo.

 

 O prostoru in času << Nazaj

Na začetek:  Osnovno stanje

Na razne teme v zvezi z osnovnim stanjem:  Razne teme v zvezi z osnovnim stanjem