Razum, pamet in inteligenca so trije pojmi, ki nas ločujejo od drugih bitij. Na žalost pa povzročajo neenakost med nami samimi in nas zato tudi ločujejo med seboj. Vse troje med ljudmi ni enakomerno razporejeno. Nekateri imajo nečesa več, drugi manj. Ker ljudi še vedno v veliki meri obvladujejo nagoni, izrabljajo tisti, ki so razumnejši, pametnejši ali inteligentnejši, to za izkoriščanje drugih.
Ni nujno, da so npr. pametni vedno tudi razumni ali inteligentni, tudi za razumne velja, da niso vedno pametni ali inteligentni. Enako velja za pametne. To pa ustvarja med ljudmi široko paleto raznih prepričanj in je vzrok za dejanja, ki niso človeštvu ravno v prid in korist.
Pri ljudeh naj bi nagone in čustva nadzoroval in obvladoval razum.
Razum
Spletna enciklopedija Wikipedia opredeljuje razum kot sposobnost vključevati, sprejemati v zavest in ugotavljati vzročne, logične povezave.
Razum je za samo preživetje človeške rase in njeno nadvlado nad drugimi bitji nujen in zelo koristen. Dejstvo, da so od skoraj vseh živali človeški otroci ob rojstvu najbolj nebogljeni in potrebujejo največ časa, da postanejo sposobni preživetja, vendar pa kasneje z lahkoto dosežejo prevlado nad njimi, nam kaže na pomembnost razuma, saj nam ravno razum omogoči, da se znamo organizirati tako, da je odstotek preživetja najvišji med vsemi živimi bitji.
Sposobnost organiziranja, ki nam jo daje razum, smo zelo dobro izkoristili za nadvlado nad živalmi in naravo. Vendar nam omogoča tudi druge sposobnosti, ki pa delujejo tekmovalno, razdiralno, prepirljivo in so pravo nasprotje organiziranosti.
Razum naj bi vzdrževal ravnotežje med različnimi sposobnostmi, vendar pa je veliko vprašanje, ali je naš razumski nivo tak, da nas ne bo ravno on sam pripeljal do propada. Razmere v svetu kažejo na to, da se bo zgodilo ravno to. Razum, ki nam je bil dodeljen, izkoriščamo za stvari, ki so povezane z najosnovnejšimi nagoni, ki so bili nekoč namenjeni golemu preživetju. Zdaj pa ga uporabljamo zato, da izpilimo te nagone do skrajnosti. Potem izkoriščamo še vse mogoče načine in principe, ki iz teh nagonov izhajajo, da izpolnjujemo svoje želje in pohlep. In ravno pohlep je tisti, ki nas sili v brezobzirnost do drugih. Tako nastajajo trenja, ki vodijo v medsebojni boj, ki v končni fazi ne pozna več nobenih meja in ne izbira sredstev.
Prišlo je do tega, da namesto da bi z razumom kontrolirali naše nagone, dopuščamo, da nagoni izrabljajo naš razum za svojo samoizpolnitev. Vprašanje je, kaj lahko storimo s tem v zvezi.
Dresura živali temelji na tem, da izkoristimo nagone in iz tega izhajajoče njihove potrebe, tako da te živali naredijo, kar od njih zahtevamo. To lahko dosežemo zato, ker smo razumsko na višji stopnji in znamo z njihovimi nagoni manipulirati. Na primer potreba po hrani sili žival, da naredi marsikaj, samo da pride do hrane, ki v primeru dresure pomeni nagrado za dobro opravljeno delo. Strah pred kaznijo deluje na enak način. Pri dresuri oboje upravljamo mi z našim razumom.
In če to lahko dosežemo pri živalih, ni nobenega razloga, da ne bi mogli na podoben način z našim razumom upravljati tudi z našimi nagoni in čustvi. Vendar je to v tem primeru veliko bolj zapleteno in zahteva veliko samokontrole, odrekanja in razumevanja. Ravno pri razumevanju pa se izkaže, da je naš razum še daleč od tistega, kar bi bilo potrebno za resno jamstvo, da bodo ljudje toliko obvladali sami sebe, da bo človeški rasi zagotovljena zanesljiva prihodnost.
Pamet
Wikipedia opredeljuje pamet kot sposobnost dojemati, razsojati, ravnati glede na izkustvo, ravnati v skladu z razumom.
Če upoštevamo to definicijo in dejansko družbeno stanje, lahko ugotovimo, da imajo po vsej verjetnosti nekateri razuma dovolj, pamet pa je tista, ki jim jo primanjkuje. Iz tega izhaja, da celotni človeški rasi manjka sposobnost, da bi dojela, kaj se z njo dogaja, in prilagodila svoja dejanja izkušnjam, ki jih ima iz zgodovine človeštva. Na splošno nam manjka sposobnost, da bi ravnali v skladu z razumom, ki ga raje izkoriščamo za izpolnjevanje svojih želja. Pamet, če jo imamo, nam govori, da bomo morali preživeti, pretrpeti in preboleti še cel kup stvari, ki izhajajo iz izvornih nagonov, ki nas povezujejo z našimi predhodniki. Odločiti se bomo morali, kaj je pomembnejše za preživetje na tem svetu: da bolj upoštevamo pamet ali razum?
Inteligenca
Wikipedia opredeljuje inteligenco kot nadarjenost za umske dejavnosti.
Ko se bomo odločali med tem, ali bolj upoštevati pamet ali razum, nam bo lahko pomagala inteligenca. Morda nam bo prav inteligenca omogočila pravilno razumevanje odnosov med ljudmi in njihovo racionalno presojo ter nas osvestila do take mere, da bomo na podlagi tega usmerjali naša dejanja.
Po definiciji iz enciklopedije je inteligenca nadarjenost, zato z njo nismo vsi enako obdarjeni. Verjetno bi morala biti vsaj večina ljudi dovolj inteligentna, da bi to zadoščalo za pravilno odločitev in usmeritev človeške rase. Trenutna situacija, ki prevladuje v svetu, pa kaže na to, da človeška rasa ni dovolj inteligentna, da bi to lahko dosegli. In to je razlog za veliko skrb. Pri tem pa predstavlja še zelo velik problem dejstvo, da je sedanji družbeni sistem naravnan tako, da večino ljudi čim bolj poneumlja.